Poročilo o projektu Svetovni dnevi slovenske literature

Od 20. do 25. novembra 2006 smo v okviru programa Slovenščina na tujih univerzah (STU) na univerzah v tujini izvedli velik kulturno-promocijski projekt Svetovni dnevi slovenske literature: slovenski literarni ustvarjalci (38) z najkakovostnejšim literarnim opusom so gostovali na več kot 53 univerzah v tujini, kjer so lektorati slovenščine oziroma slovenistični študiji. Učitelji slovenščine na tujih univerzah so skupaj z avtorji vsebinsko in organizacijsko pripravili gostovanja in kulturne dogodke ter skupaj s študenti prevajali literarna dela. K obisku prireditev so skušali pritegniti širši krog ljudi, med njimi tudi predstavnike slovenskih skupnosti in slovenskih organizacij v tujini, predstavnike tujih založb in medije. V okviru programa STU smo pripravili in natisnili tudi almanah – publikacijo v slovenskem in angleškem jeziku, v kateri je predstavljena sodobna slovenska literarna ustvarjalnost zadnjih 15 let in reprezentativni gostujoči avtorji.

Projekt je bil zahteven tako organizacijsko kot tudi finančno, podporo je izrazilo Društvo slovenskih pisateljev, finančno in organizacijsko so ga podprli Ministrstvo RS za kulturo, Ministrstvo RS za zunanje zadeve in Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, pri organizaciji kulturnih dogodkov pa so sodelovala slovenska diplomatsko-konzularna predstavništva. Na ta način smo želeli skupaj z učitelji in študenti slovenščine po svetu ter s slovenskimi institucijami, ki so sodelovale, prispevati k poznavanju in promociji sodobnega slovenskega literarnega ustvarjanja, slovenske kulture, jezika in Slovenije po svetu. Projekt je izredno uspel in presegel naša pričakovanja, prav tako pa tudi pričakovanja gostujočih avtorjev tako glede prijetnega vzdušja na literarnih večerih, delavnicah in druženjih kot tudi odmevnosti.

 

Avtorji, ki so odšli na tuje univerze, so bili skrbno izbrani najprej glede na kakovost literarnega opusa, njihovo delovanje in ustvarjanje, njihovo poznavanje jezika in kulturnega okolja države njihovega gostovanja ter tudi glede na predloge učiteljev slovenščine na tujih univerzah. Izbrali so jih člani posebej za to oblikovane komisije v sestavi: doc. dr. Alojzija Zupan Sosič (predsednica programa STU) in izr. prof. dr. Irena Novak Popov (predsednica Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture in v tistem času tudi predstojnica Centra za slovenščino), ki na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete predavata sodobno slovensko književnost, Mitja Čander, literarni kritik, esejist in urednik, ki ima bogate izkušnje z organiziranjem tovrstnih projektov, mag. Mojca Nidorfer Šiškovič, koordinatorica programa Slovenščina na tujih univerzah in dosedaj izpeljanih projektov programa STU, ter Tjaša Alič, koordinatorica prireditev Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture ter Simpozija Obdobja.

 

Nekateri avtorji so obiskali več lektoratov, saj smo na ta način znižali stroške projekta. Z njimi smo podpisali tudi pogodbe o sodelovanju.

 

Iz poročil učiteljev je jasno razvidno, da so se temeljito pripravili na gostovanja – študentje so prevedli dela izbranih avtorjev, pripravili so vprašanja s tistih področij, ki so središče delovanja in ustvarjanja posameznih avtorjev. Študenti s svojimi učitelji so se skupaj z avtorji na prevajalskih delavnicah poglobili v njihova literarna dela in v svoje prevode. Odmevni in uspešni so bili tudi literarni večeri s kulturnim dogodkom, ki so jih vsepovsod v krajih, kjer so sedeži slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev, organizirali učitelji, in na katerih so prisostvovali tudi visoki predstavniki univerze ali fakultete.

 

Navdušenje vseh sodelujočih je veliko – tako gostujočih avtorjev kot tudi organizatorjev – učiteljev slovenščine na tujih univerzah in koordinatorjev projekta v Ljubljani, ki so kljub zahtevni organizaciji z veliko dodatnega prostovoljnega dela poskrbeli za izredno uspešno »svetovno« promocijo slovenske literature in kulture.

 

Projekt je bil že tretji po vrsti – leta 2004 je izšel zbornik prevodov v 18 jezikov Prevajanja slovenskih literarnih besedil, leta 2005 smo organizirali Svetovne dneve slovenskega filma, lani posvečene stoletnici slovenskega filma, v okviru katerih si je več kot 5000 obiskovalcev ogledalo 4 odlične slovenske filme, letos pa je ob istem času na univerzah po svetu gostovalo kar 38 slovenskih literarnih ustvarjalcev z najkakovostnejšim literarnim opusom – prireditev ob gostovanjih se je udeležilo več kot 3000 udeležencev.

 

Najbolj zgovorno poroča o uspehu Svetovnih dnevov slovenske literature gostujoči avtor na Japonskem, Vinko Möderndorfer (avtorjev blog, 20. 11. 2006, www.rtvslo.si):

»Ko sem se vrnil v Slovenijo, me je nekdo malce ironično vprašal, če se Svetovni dnevi slovenske literature splačajo, če je kaj koristi od tega, če je zaradi tega Slovenija bolj promovirana, bolj znana … Absolutno! Svetovni dnevi slovenske literature so še kako pomembni! Mladi ljudje, ki odkrivajo lepoto naše literature in jezika, se tako lahko srečajo z ustvarjalci tega jezika ... Pri tem sploh ne gre za strokovna srečanja (lahko tudi), gre predvsem za osebni kontakt, za osebno energijo, ki jo lahko pisatelj, ustvarjalec nudi mlademu študentu ... Mislim, da jim takšna srečanje veliko pomenijo.
Pisateljski obiski vsepovsod po svetu, kjer na univerzah mladi spoznavajo slovensko literaturo, so prav tako pomembni (morda še bolj) kot nenadni obisk predsednika vlade med vojaki v Iraku, kot obisk slovenske delegacije pri papežu, kot obisk zunanjega ministra »kaj vem, kje že« ...

Svetovni dnevi slovenske literature so kulturna misija. Z njo svetu pripovedujemo, da je naša kultura pomembna, lepa in velika.

 

Še zgovornejši so podatki o odmevnosti projekta, ki so povzeti iz lektorskih poročil oz. medijskih obvestil o različnih dogodkih vezanih na Svetovne dneve slovenske literature. Njihova pestrost priča o dvoplastnosti publike: večino je predstavljala študentska publika, pred katero so književniki nastopali s predavanji in prevajalskimi delavnicami, predvsem na matičnih oddelkih fakultete; širša publika pa se je udeležila kulturnih dogodkov v okviru projekta na univerzi ali izven njenih prostorov (literarni večeri, branje izvorne in prevedene literature, ogled filmov, gledališki in glasbeni dogodki ...). Tako je študentsko občinstvo nihalo od 10 do 60 poslušalcev, odvisno od velikosti oddelka in števila vpisanih, medtem ko je bila širša publika številčnejša (okrog 60), največ (okrog 100) poslušalcev oz. gledalcev se je samo na večernih dogodkih npr. zbralo v Beogradu in Bratislavi.

 

Projekt je bil zasnovan kot proces in se je 25. novembra zaključil le formalno, saj so se marsikje povezave med fakulteto, avtorji, študenti, mediji in založbami šele vzpostavile in omogočile možnosti za individualne pretoke v prihodnosti. Tako bo povzetek o medijski odmevnosti in splošni uspešnosti projekta že zaradi omenjenega značaja projekta okrnjen in ne bo mogel vključiti vseh realnih rezultatov in doprinosov tega obsežnega projekta. Povzetek je razdeljen na dva dela: v prvem so našteti najpomembnejši organizacijski in medijski odmevi, v drugem pa napovedani prispevki in projekti.

 

Najpomembnejši literarni prispevki in medijski odmevi: prispevek na flamskem radiu Klara, oddaje na slovenskem radiu; oddaja na radiu Devin v Bratislavi, reportaža na kanalu Kultura v Permu, radijska oddaja Okence v Sloveniji (Argentina), prispevki dopisnikov RTV v radijskih in televizijskih poročilih ter na Valu 202 (o gostovanjih v Buenos Airesu, Bruslju, Beogradu, Moskvi, Rimu; pogovori z avtorji), Kulturna panorama, radio Ognjišče (o slov. lektoratu v Argentini), prispevki na makedonski televiziji, prispevek na televiziji Nitra, prispevek za Osmi dan (RTV Slovenija), prispevki v Delu, Dnevniku, Primorskem dnevniku in Porabju ter elektronskih Ljubljanskih novicah, knjižica z bolgarskimi prevodi; knjiga prevedenih pravljic F. Lainščka Mislice v slovaščino, prispevki v makedonskih časopisih, poročilo v lokalnem časopisu v Tübingenu, prispevki v Südeutsche Zeitung iz Münchna, prispevek v mesečnem programu Sinagoge v Nitri, lokalni časopis v Nitri, članek v časopisu Permskij univezitet, intervju v reviji Inostranka (Moskva), prispevki v osrednjih hamburških medijih, mesečni napovednik v Gradcu, dogovor za sodelovanje slovenskega in japonskega filmskega sklada, srečanje predstavnikov slovenskega in poljskega pisateljskega združenja (projekt 100 slovanskih romanov), knjižica prevodov slovenskih literarnih besedil v poljščino ob gostovanju v Gdansku in Varšavi (Beletrina), knjižica prevodov Desetka (Beograd), poročilo na najpomembnejši madžarski kulturni spletni strani Litera.hu, sodelovanje spletnega radia Tartini z večerom slovenske glasbe.

 

Napovedani prispevki in projekti: Literarna revija Poëziekraut, madžarska literarna revija, univerzitetni časopis v Brnu, študentska revija Balkan express, prevod knjige v bolgarščino, prispevek za nacionalni radio Bolgarija, prevod knjig S. Tratnik in T. Šalamuna, intervju v radio Ognjišče, brošura nemških prevodov pri založbi Beletrina, univerzitetne novice v Würzburgu, študentski časopis Eslovenices v Lizboni, reportaža o študiju slovenščine v Vilni v Nedelu, prispevki o študiju slovenščine v litvanskih medijih, dokumentarni film o Buenos Airesu …