Junijsko izobraževanje
Program izobraževalnega seminarja
sreda, 1. in četrtek, 2. julij 2015
|
sreda, 1. julij 2015 (FF, R1-A) |
četrtek, 2. julij 2015 (FF, 343 in R1-A) |
|
9.30–11.00 Mojca Smolej: Členkovni stavki v slovenščini |
10.00–11.30 Iztok Kosem: Sodobna leksikografija in učenje jezika |
|
11.00–12.00 Andreja Vezovnik: Balkanski migrantski delavec kot slovenski žrtveni junak |
11.30–13.00 Irena Novak Popov: Preporod kulture v Beneški Sloveniji: Senjam beneške piesmi |
|
12.00–13.00 Nena Močnik: Primerjava med idejami jugoslovanskega 'bratstva in enotnosti' in evropskega multikulturalizma |
13.00–14.00 Odmor za kosilo |
|
13.00–15.00 Odmor za kosilo |
14.00–15.30 Andreja Markovič: Naj 10 iz razreda: ideje za učinkovite didaktične dejavnosti |
|
15.30–17.00 Moderna galerija: Vodstvo po razstavi Od Kapitala do kapitala. Neue Slowenische Kunst – dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije |
15.30–16.30 Novosti s Centra Ivana Petric Lasnik in Polona Liberšar: Naprej pa v slovenščini |
Mojca Smolej je izredna profesorica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. S slovenščino kot tujim jezikom ima izkušnje kot gostujoča profesorica in lektorica jezikoslovne izpopolnjevalne skupine na SSJLK.
Andreja Vezovnik je sociologinja, docentka na Fakulteti za družbene vede. Ukvarja se z analizo različnih vrst in oblik diskurzov, med njimi tudi diskurzov o migrantskih delavcih, otrocih, starejših.
Nena Močnik je kot raziskovalka zaposlena na Centru za proučevanje kulture in religije na Fakulteti za družbene vede.
Iztok Kosem je korpusni jezikoslovec, leksikograf in direktor zavoda za uporabno slovenistiko Trojina. http://www.trojina.si/sodelavci/iztok-kosem/
Irena Novak Popov je redna profesorica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, kjer se ukvarja predvsem s sodobno slovensko poezijo.
Andreja Markovič je dolgoletna sodelavka Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik in soavtorica številnih učbenikov in didaktičnih pripomočkov za učenje slovenščine.
Ivana Petric Lasnik in Polona Liberšar sta soavtorici učbenika Naprej pa v slovenščini.
Mojca Smolej Členkovni stavki
»Če se na glavo postaviš, ne dam! Da mi pri priči utihneš! Saj sem ti že stokrat povedal! Kaj gledaš!«
Navedeni stavki so primeri členkovnih stavkov. Njihova modifikacijska vloga je jasna, zlahka določljiva, zaplete pa se pri analizi njihove skladenjske vloge. Nemalokrat povzročajo tudi težave na ravni prevajanja.
Skladenjsko in pomensko vlogo členkovnih stavkov bomo skušali razložiti s konstrukcijskega zornega kota. Konstrukcijska metoda namreč v svojo analizo hkratno vključuje tako pomen kot obliko oz. strukturo. Stavka »Če se na glavo postaviš, ti ne dam.« (SSKJ2) na formalni ravni vstopata v podredno skladenjsko razmerje, ki pa na pomenski ravni ostaja neizpolnjeno. Gre za tako imenovano psevdohipotakso. Konstrukcijska metoda ob upoštevanju oblike in vsebine pokaže, da struktura oz. stavek »če se na glavo postaviš« kot celota opravlja modifikacijsko vlogo krepitve gotovostne naklonskosti in je kot taka funkcijsko sorodna besedni vrsti členkov oz., natančneje, modalni skupini členkov.
Andreja Vezovnik Balkanski migrantski delavec kot slovenski žrtveni junak
Predavanje se osredotoča na sodobne diskurze o prekernih migrantskih delavcih, ki v Slovenijo prihajajo s področja bivših jugoslovanskih republik. Gre za analizo obrata v medijskih konstrukcijah identitete “balkanskega” migrantskega delavca. Klasični balkanizem, kot ga utemelji Todorova, ki Balkan in balkanskega moškega vidi predvsem kot patriarhalnega, barbarskega in neciviliziranega, zamenja balkanski moški, ki v sodobnih medijskih diskurzih nastopa predvsem kot žrtev. Migrant kot žrtev tako postane vpet v prevladujoče viktimizacijske in humanitarne diskurze, ki na eni strani utrjujejo dana razmerja moči med družbeno večino in manjšino, na drugi strani pa edino žrtvena identitetna pozicija dobi legitimiteto in funkcijo v družbeni večini. Ker pa je pozicija žrtve in žrtvenega junaka stalnica slovenskega literarnega kanona in slovenskega imaginarija, se predavanje pri utemeljevanju položaja migrantskega delavca kot žrtvenega junaka sklicuje na transpozicijo motivov literarnega kanona v sodobne medijske diskurze.
Nena Močnik Primerjava med idejami jugoslovanskega bratstva in enotnosti in evropskega multikulturalizma
Vojne v devetdesetih so celotni Balkan zaznamovale s stigmo medetničnih in medreligijskih konfliktov, ki so zaradi kompleksnega zgodovinskega in kulturnega ozadja videti nerešljivi. Številni avtorji v preučevanju nedavnih in zgodovinsko bolj oddaljenih konfliktov na Balkanu kot vzrok navajajo kulturno izrazito mešano okolje. V nasprotju s tem bomo v predavanju izpostavili pomembnost in dolgotrajnost obdobij miru v zgodovini Balkana in sicer skozi multikulturne ideologije in mehanizme, ki so se uporabljali za namene združevanj različnih družbenih skupin (etničnih, religijskih, ipd.). Razumevanje tovrstnih politik in ideologij je v našem času pomembno, saj mnoge sodobne družbe na novo uvajajo politike multikulturalizma, ki so si vsebinsko v marsičem podobne s preteklimi. Kot take, tako ali drugače tudi preizkušene, so lahko predmet preučevanja in analiziranja za kvalitetnejšo, primernejšo in trajnejšo uveljavitev ter realizacijo novih multikulturnih politik v starih okoljih, tj. v državah bivše Jugoslavije.
Irena Novak Popov Preporod kulture v Beneški Sloveniji: Senjam beneške piesmi
Zaradi specifičnih družbenozgodovinskih okoliščin se je slovenska kultura v Beneški Sloveniji lahko razvijala le kot ljubiteljska dejavnost. Z njo so si ustvarjalci, povezani v kulturna društva, prizadevali preprečiti uničujoče učinke asimilacije, ljudem zgraditi ponosnejšo samopodobo in jim ob zabavi dati možnost za komunikacijo v domači narečni govorici. Izjemno poslanstvo je pri tem imela vsakoletna prireditev Senjam beneške piesmi, ki se v vasi Lese odvija od l. 1971. Ena od zgodb o uspehu v deželi, ki so jo »obsodili na smrt«, pa je preživela, ker je pela. Je to model preživetja tudi za druge majhne skupnosti?
Andreja Markovič Naj 10 iz razreda: ideje za učinkovite didaktične dejavnosti
Kolegica nam bo v didaktični delavnici predstavila 10 idej za dejavnosti, ki so se ji pri delu s skupinami odraslih, ki se učijo slovenščino, v zadnjem času zelo dobro obnesle. Med njimi je nekaj uporabnih pri utrjevanju besedišča, nekatere bodo prišle prav pri razlagi slovnice, spet druge pa bodo spodbudile ustvarjalnost učečih se v slovenščini.
O razstavi Od Kapitala do kapitala. Neue Slowenische Kunst – dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije na spletni povezavi: http://www.mg-lj.si/node/1408
